and blind shall see

včasih se sprašujem če sem sploh še sam tist k usmerja svoja dejanja. Drugič ugotavlam, da že dolg ne hodm več po tankem robu ampak globoko gazim po drugi strani in vse skupi prihaja iz podzavestnega dela, na kar nimam nobenga vpliva več.



Potem pa v trenutku norosti uzrem nekam tja naprej, v tist kar še bo in za vsa dejanja se zazdi, da niso plod nekega norca, ampak genija, ki brzi proti svoji "usodi"? Zagovarjam princip svobodne volje in ne verjamem v predeterminiranost. Fuck divine plans, this is me.

Bolj grozljiva od spoznanja, da se mi rahlo meša, je vizija, ki sem jo ugledu. Fucking future? No way... not this one. Ampak vse gre v to smer in če mi do zdej ni bla popolnoma jasna ideja fuzije enga in druzga dela of the Final solution, potem se je megla na tem področju mal razkadila. It makes fucking sence.

Tuki pa je problem teh kratkih vpogledov naprej. Ne vidš vsega, ne vidš celotne slike, ampak samo koščke, po katerih lahko prideš do posameznih sklepov in različnih zaklučkov. Kle pa pride na vrsto tista svobodna volja, kjer je potrebna izbira zaporedij, ki pripeljejo do željenga.
Zaenkrat se še ne pritožujem nad svojo odločitvijo za to smer. Rezultati so far kažejo na to, da grem v pravo smer.



Kar pa to fundamentalno sranje zgori zadeva, pa je vse samo dokaz da gre prva faza resnično počas h koncu in da bom lahko več kot zadovoljno hmal naredu prvo ornk klukco na to-do seznamu. :)