Za tistega enega potrpežljivega v vrsti za moje načrte… Je res minilo že pet let? In pet dni; nekam daleč zadaj je tisti zapis, ne zadnji, tisti pred njim, kjer sem obljubil »stisnjen v kot oborožen le z lastnim znanjem in odločnostjo sem se zaklel, vam bom že pokazu! nekoč, daleč... v prihodnosti.«
Za kratke povzetek, ena izmed naših vlad je zaradi mojega dela jokala po socialnih omrežjih, kot objokana najstnica. Dvakrat!
Naslednja ni tvegala, v roke mi je porinla kar sem zahtevu pred iztekom mojega časovnega roka enega tedna.
Kaj me zaposluje v zadnjih mesecih? Pisanje knjige, za katero mi bodo plačali, da ne bo ugledala luči knjigarn in tinte tiskarskih strojev.
Shakespears Sister - Hello
Če pomislim na moj pobeg nekoč iz banovine da sem si drznil dvigniti list z napisano resnico o laži kateri danes še vedno marsikateri po banovini upogne koleno v počastitev. Nekoč sem imel usmiljenje za slepce iz votline, nelagodno mi je sedaj ob tistih, ki so v resničnem svetu zbežali nazaj pod zemljo, ker so sence po stenah prijetnejše in je votlina varnejša.
Pomemben pogojnik za banovinsko nacionalno varnost te čase je najverjetneje tudi moje konstantno stanje zamaknjenosti uma, kar je tudi financirano iz posrednih banovinskih fondov. Izlivi kreativnosti, ki se v zgodnjih jutranjih urah po prekrokanih nočeh včasih naključno pričnejo plaziti izza zatilja sestavljajo nevarne besedne naveze. Odstavki skrbno zloženi in obloženi posredovani na prave naslove nato povzročajo sitne sestanke po kontinentu o neprijetnih temah za pomembne ljudi, ki sodeč po banovinskih trobilih že doma stežka prenašajo kritike, kako morajo te šele zveneti iz tujine? Tam ni cenzure in trobil ter absolutne oblasti in svobode menjave kadra poljubno po lastni vesti….
Razlog, zakaj je pero močnejše od meča tiči v tem, da pero in možje, ki jih vihtijo podpisujejo listine, ki odrejajo vojne ter v mesarsko klanje pošiljajo trope mož vihtečih meče, kateri na koncu, kot razmetana debla posekanega gozda ležijo na poljih, kjer je v poplavi krvi težko ločiti može od mečev. Ta ista nedolžna peresa podpisujejo listine mirovnih sporazumov, ki preživele vihteče mečev pošljejo nazaj v resnični a novi, pogumnejši svet, nazaj k družinam, raztrganim od ločitve krvavih bitk in obupa morebitne večne ločitve ter raztrganim skozi leta, posledic bitk in grozot vojne, ki nato kot demoni iz teme strašijo nekdanje vojake.
Peresa in meči, romantični simboli lepše preteklosti, sedaj zamenjani s tipkovnico in brezpilotnimi letali. Da bo jasno, nisem še končal, niti tu, niti z našo prelepo banovino, ki mi za footnote, sedaj pokriva mesečni račun za moje telekomunikacijske potrebe iz uradnih proračunskih postavk. Ne, ne, nisem še končal, par stvari iz 2019 je ostal neodkljukanih…
"I should only ever tell the king what he ought to do, not what he could do; for if the lion knows his own strength, no man could control him." I'm the goat, hear me roar!
TO BE CONTINUED…
