sobota, 09. september 2017

twitter killed the blogger star

V življenju sem si postavil določene cilje, ki so bili sicer osnovani na precej trhlih temeljih, njihova realizacija pa je bila leta nazaj del znastveno-fantastičnega žanra, ki mi je dovoljeval pobeg iz bedne resničnosti v sanjski svet tolažbe in utehe. Pa so se potem nekateri odločili, da mi je potrebno vzet še te sanje, ker oseba kot sem sam si pa res ne zasluži popolnoma nič v življenju! Stisnjen v kot oborožen le z lastnim znanjem in odločnostjo sem se zaklel, vam bom že pokazu! nekoč, daleč... v prihodnosti.


Gwen Stefani - Wind it up

Leta so minevala, priložnosti so se koristile, znanje se je kopičilo in praksa se je opravljala z namenom razporejanja figur na šahovnici za partijo geo-politično, družbenega prostora, ki počasi pušča akterje na drugi strani zbegane in zmedene. Iz lastnih izkušenj lahko potrdim, da tekanjem za nekom, ki je vedno par korakov pred tabo nikoli ni zabavno ali sproščujoče. Še manj učinkovito, saj vedno slediš potezam drugih in skušaš kar najbolje reagirati na prihajajoče napade z nasprotne strani. Po drugi strani pa je boj iz ospredja zato toliko bolj zabaven. Ko navržeš frnikulo na osrednje polje, da se nanjo skocentrira vsa defenziva, nato pa z obeh strani z bowling kuglam podreš obrambo in svojega nasprotnika pustiš razoroženega, da lahko s ponovnim osrednim napadom zaključiš vsako upanje na preživetje bitke nasprotne strani. Kot sem zapisal, boj iz ospredja je precej bolj zabaven, seveda pa tudi sproščujoč.

Za mano izlet okrog sveta, čeprav me letos še čaka iskanje navdiha pod vikinškimi fjordi. Osnove so sicer postavljene in že zagotavljajo neodvisno eksistenco, čeprav po mojih strogih standardih do končnega cilja ni bil nerejen niti še celoten prvi korak. Ampak osnove so in pomemben je premik naprej, ne pa cepetanje na mestu. Zadnja težko pričakovana pridobitev so seveda škarje in platno za kreiranje javnega mnenja, za kar sem prepričan da že povzroča povišane tone po raznih pisarnah širom banovine. Vsaj na podlagi opaženega v zadnjih mesecih po raznih monolitih na banovinskem medijskem prostoru, okrog katerih so različni akterji dolga leta hodili in neuspešno iskali morebitne razpoke za njihovo rušenje.

Tu bi izpostavil dve pomembni lekciji, katere sem se naučil v svojem življenju in jih kot samarijan delim s širšo javnostjo. Dobri ali slabi je sicer odvisno od interpretacije bralca, pa vendar.
Ne iščite trendov ampak jih ustvarjajte!
Ljudje ljubijo izvirnost in novosti, ker navadno sami niso sposobni sproducirati tega. S sledenjem vedno stopicate za drugimi, s čimer pripravljate zgolj ofenzivo, ne uživate pa v zabavi napadov.
Monotonost ubija!
Če so stvari preveč statične, je potrebno včasih v roke vzeti macolo in se pripraviti na udarec v nepremični monolit pred vami. Hrup ob trku bo obnemel vse zbrane in morda celo poskrbel za razpoke, ki bodo naznanile pričakovane spremebe, katere želite ustvariti.

Na koncu še žalna beseda za vse soblogerje, katerih strani so počasi zamrle s potekom njihovih domen. Blogosfera je že dolga leta umirala na obroke, opuščanje pisanja, selitev na druge platforme ali samo samocenzura in posledičen izbris zapisov so zdesetkali avtorstvo zapisov, da imam na trenutke občutek vpijajočega v požgani dolini v iskanju preživelih. Spremembe in novosti so neizbežna posledica tiktakanja časa, vendar pa bodo besede vedno obdržale svoj pomen in zgodbe katere te besede pletejo zbližujejo. V času zlate dobre pisnih besed blogosfere sem spoznal mnoge zanimive ljudi in če nič drugega, nam ostanejo spomini za stara leta.

TO BE CONTINUD...

Ni komentarjev:

Objavite komentar