remember, remember the 5th of November

 

"People shouldn't be afraid of their government. Governments should be afraid of their people."

Skladno z vzpostavljenimi časovnimi parametri je zadnja golobica vojne namenjena v večno mesto odpravljena tja konec prejšnjega tedna boomerangirala nazaj s precej temačnimi posledicami za banovino v tem tednu.

Verjamem, da večini večina slike še vedno ni povsem kristalno jasna, zato brez skrbi, vse niti so trdno v rokah in v fazo izstrelitve že prihaja naslednja pernata pošiljka proti večnemu mestu. 

 

Måneskin – HONEY

Za tiste v udobnih naslonjačih po pisarnah banovine, ki počasi tonejo v jezerca svojih prepotenih riti na liniji, mir in tišina za banovino ter pesjak na šubičevi sta še vedno naprodaj.

"I'd say it wouldn't burn much of a hole in the wealth of the nation, but then I'd be lying."

V primeru odsotnosti državne podkupnine državnih svetovalnih pogodb se nadaljuje z identičnim tempom proti končni rešitvi, pa da vidimo koliko I.Q.-ja premore tretja v vrsti.

The truth and a lie are not sort of the same thing

Obljuba naj bi delala dolg, beseda pa človeka in ker sem že domnevno od višje sile navdahnjen za vihtenje peresa, citat mojega mojstra zadolženega za obrt, naj strnem mojo obljubo iz zadnje objave v preprost povzetek.

"redefinicija enciklopedične definicije slovensko-hrvaških incidentov" se je nedavno zgodila z umikom tematike Arbitraže iz dnevnega reda banovinsko/hrčkarskih odnosov po 6 letih brez dejanske rešitve!
slab teden po slovesu moje golobice vojne izpod domače strehe v vzhodno habsburško balkansko provinco. 

 

 

Rammstein - Deutschland

Na vzletišču je nova golobica vojne pripravljena na vzlet, tokrat za polet na zahod, proti zverinicam iz rezije in naprej v večno mesto kamor vodijo vse ceste. Ne, ne, ne za križanje banovine, tarčo tokrat nosi moj najljubši zamejski krofek.

Končni cilj še vedno ni bil dosežen, prva obletnica projekta pa prinaša spomine in opomine na prehojeno pot do sedaj. Morda je ravno retrospektiva tista, ki odstira pogledu begajočim za pot naprej po prehojeni poti lepote, ki so v iskanju naslednjega strumnega koraka ostale tekom posameznih prebojev zapuščene zadaj in spregledane.

Ravno retrospektiva z upanjem za nov premik mejnika je razkrila draž, ki se je nato v prihajajočih mesecih podžgan z besom in takratno nemočjo ega razplamtel v vseobsegajoč plamen, ki šele sedaj po vseh teh mesecih tlenja požira civilizirani svet pred sabo.

»You take away my world, I'll burn down yours to terraform myself a new one!«

Teza konec lanskega poletja je bila preprosta, "Če je bila mednarodna afera štiri leta nazaj tvoje maslo, skladno z znanstveno metodo ponovi poskus!". Sem ga, tri mesece kasneje je bil izpolnjen prvi pogoj, slabe pol leta kasneje pa je bil poskus s popolno ponovitvijo rezultata zaključen. Sicer se je tekom poskusa spremenila okoljska komponenta, vendar je v končni fazi krofek povedal isto zgolj v drugem mestu in s tem dokazal ponovno potrditev rezultata prvotnega poskusa. Druga zavestno odstranjena komponenta pa je bila manjkajoča medijska oglasna deska, ki je bila prisotna v prvem poskusu in je povzročila jokanje glede moje kosti za glodanje takratnih psov s šubičeve po socialnih omrežjih, dvakrat!*

Zato je bila tokrat banovini prihranjena šok terapija poletja, je pa zato v pričakovanju vroča jesen, podobna lanski, saj se po povratku z letnih dopustov ob pašti tematike v reziji vedno pregrejejo. Golobica vojne bo pustila svoje sledi, resnično povem vam, radoveden sem kaj se bo vrnilo iz rezije okrog tega, saj me je povratek iz vzhoda nadobudno razveselil. Z dodeljeno amunicijo so hrčki uspešno zaprli pereče mednarodno poglavje s svojo zahodno sosedo. Rad imam zahodne sosede, so lahke tarče!

Še največji absurd? Tudi odgovor aparata prve blondinke zahodno od nas iz večnega mesta pred nekaj meseci sem moral poslati v prevod, ker osebno ne parliram fašistično. Handling fascists to do my bidding? That I know how to do, "I have experience and patience. A man can do anything if he has those.

__________________________________________________________________________________

*posledično je banovina čez pol leta doživela "Nikoli več..!" in leto kasneje je predhodna pasja garnitura iz šubičeve posledično upognila koleno tri dni pred rokom in poljubila prstan

Oops!...I Did It Again

 Najprej priznanje napake iz mojega prejšnjega komentarja, še nisem imel vseh informacij in sicer naši zahodni sovragi so svoje opravili že dva tedna pred samo objavo, samo sam sem potreboval še dodatna dva tedna, da je informacija o premiku kolesja na zahodu sploh pricurljala vse do Provincia di Lubiana na moj radar.

Zakaj potem vmes še štirje meseci? Dva sem čakal samo na smrkce, da so po moji rošadi januarja, že mesec po objavi sploh pograbili nazaj za statve in pričeli s tkanjem propagande.

 

Neisha - Muza tvoj'ga bluza

Ravno to propagandno platno je namreč vitalno za pisanje realnosti drugega poglavja. Poleg ustvarjanja realnosti za pisanje drugega poglavja moje knjige pa me je v zadnjih tednih zaposlovala še ideja za tretje poglavje, rojena sredi ledenih ulic prestolnice vzhodne province habsburških lovk na Balkanu.

Če se mesec kasneje zopet čaka na smrkce in njihovo propagandno platno, pa je danes moj najljubši italijanski krofek v zamejstvu zopet obelodanil banovini realnost, katero sem tkal za glave čez mejo zadnjih dobrih šest mesecev. Glede na zavezo molčečnosti naših trobil enih in drugih glede tematike, dilema nikoli ni bila če, pač pa ko bo v trobljenje tematike prisiljeno glavno banovinsko trobilo.  Poglavje se počasi zaključuje in edino vprašanje na mestu je še "kako krhek je fašističen ego in koliko pritiska bo potrebnega še na blondinko čez mejo, preden se ji utrga in zazida vzhodno mejo?"  

Nekaj let nazaj se mi je porodila cinična analiza stanja najslabših in najbolj strah vzbujajočih, zato sem se skladno s svojo znanstveno naravo odpravil raziskovati na teren, kjer sem prišel do naslednjih ugotovitev; cel svet, preden gre spat, pod posteljo pogleda, da se tam ne skriva nacist. Nemški generali so v Berlin enako jokali, kot rimski generali, da so barbari, za Rimljane v Germaniji in naciste na Balkanu enostavno preveč barbarski in okrutni, celo za njihov prefinjen okus po krvi in krvoločnosti. Na Balkanu greš najprej v Beograd katero pošast pred spanjem oni iščejo pod posteljo, kjer pa je analiza pokazala, da se za razliko vseh južno od Banovine tresoč pred srbi, oni tresejo pred banovinci, pa ne samo za tisto ob osamosvojitvi, ne, ne. Banovinci že od nekdaj slovimo po Balkanu s prevelikim apetitom po lastni krvi, da bi bilo vredno izzivati zver.
Tu je vredno poudariti, da so ravno naši predniki z največjim užitkom klali Rimljane z apetitom po zemlji z otokom sredi jezera in obalo brez morja.
Že sam hiter pregled komentarjev po državnih in privatnih trobilih hitro pokaže patološki strah med banovinci, zato me izkušnje zadnjih let še toliko bolj begajo, da je ravno ta banovinski patološki fokus tri dni pred postavljenim ultimatom in datumom izpolnil pričakovano, zavedajoč, da ni vredno izzivati zveri.

Mal zataval. Kaj? A tretje poglavje…? A to uno zdaj na sporedu z vzhodno habsburško balkansko provinco? Tisto, kjer je ravno prvi košček sestavljanke odšel v obdelavo?

Ja… to bo pa redefinicija enciklopedične definicije slovensko-hrvaških incidentov, tokrat se nadejamo na tisti vrh, trdi al kaj je že.... O tem pa več naslednjič. 

TO BE CONTINUED…