Strani

četrtek, 7. december 2017

kripto, kripta, kripti, Kripke

"napad na slovensko kriptoborzo" "ukradli okoli 4.700 bitcoinov, v vrednosti okoli 60 milijonov evrov" "s primerom se ukvarjajo za to usposobljeni kriminalisti oddelkov za računalniško preiskovanje"

Vse skupi se bere kot dobro spisana kriminalka, katero bi z veseljem vzel v roke in jo prebral, če bi že v uvodnem stavku spregledu besedo "banovinsko". Ker pa imam določene izkušnje s kriminalisti iz oddelka za računalniško preiskovanje, se mi zdi posvečanje pozornosti še eni epizodi "A je to" popolna izguba časa.


Bele vrane - Mini Maxi

Večkrat sem že omenju svojo izkušnjo s smrkci zaradi dokončne potrditve, da se imajo nekateri po raznih javnih banovinskih pisarnah za resnične nedotakljive. Dvom v njihovo nezmotljivost in vztrajanje pri razumnih argumentih se tako hitro lahko konča s preiskovalnim nalogom ter votlimi obtožbami, ki pogrnejo na dolgo in široko že na prvi stopnji, še preden zadeva sploh postane uradno pravno civilni postopek. Tako malo za okras in ustrahovanje, da navadni in neposvečeni državljani ne pozabimo kje nam je mesto v tej banovinski družbi.

Pa vendar sem dobil pomembno življensko izkušnjo. Najbolj komičen je bil uvod, kjer so zgoraj omenjeni kriminalisti začeli z razstavljanjem in razlaganjem postopka kopiranja diskov, v katerem so mi razložili, da bodo za ta namen uporabili posebno napravo namenjeno temu, kar naj bi po njihovih pričakovanjih name naredilo ogoromen vtis. Žal pa je moj komentar, da imam identično napravo sam tudi doma, vendar verjetno cenejšo, ker je nisem kupoval prek koruptivnega razpisa, v pisarni zgolj ustvaril neprijetno tišino.

Glede na to, da nisem poseben strokovnjak za računalniško tehnologijo, zgolj računalničar z dolgoletnimi izkušnjami, sem vseeno od usposobljenih kriminalistov na oddelku za računalniško preiskovanje pričakoval malenkost več. V spomin se mi ob takih dogodkih prikliče še ena izkušnja, katero sem prebral nekje na spletu, kjer je predstavnica nežnejšega spola na policijsko postajo prišla prijaviti primer grožnje prek twitterja. Začudeni policist pa jo je najprej povprašal, kaj twitter sploh je.

Še bi lahko našteval primere in primere, kjer mi je poznavanje zakonov ali samo iskanje morebitne razcepljenosti dlake v jajcu prineslo zaključek uradnega postopka po hitrem postopku brez nadaljnih nevšečnosti. Bodimo realni, v državi kjer varnostno obveščevalna služba stavka, nato pa mora o svoji stavki prek medijev obvestiti še javnost, da njihovo stavko sploh kdo opazi in zazna, ne moremo ravno vztrajati pri trditvi o družbi zakonov in reda.
Banovinska realnost je taka, da je dovoljeno bolj ali manj vse. Če včasih ne gre drugače, pa navržeš inšpekcijo. Sicer te sprva nihče ne jemlje resno, dokler ne pride inšpektor prvič, drugič, tretjič... nato pa ob napovedi četrtega obiska skozi okno zletijo vsi uradni postopki in ustaljene poslovne prakse, ker banovina je pač taka, da je najbolj očitna svinjarija zgolj vrh ledene gore. Bolj vrtaš globlje, večje napake ugledajo luč sveta in zaradi svoje živčnosti vodilni kmalu začnejo upogibati pravila igre v tvojo korist.

Pa vendar še vedno pod vtisi navdiha najdenega v renesančni Italiji, že tretji izlet to leto v tujino... več potujem sedaj kot banovinski socialni problem, kot pa prej pošteni davkoplačevalski državljan, počasi zaklučujem svojo osebno doktorsko dezertacijo. Bliža se konec leta in za vstop v novo so pripravljeni lepi načrti. Več o njih pa prihodnjič...

TO BE CONTINUED...

Ni komentarjev:

Objavite komentar